Kontroverzna uredba, ki v nasprotovanju združuje tudi politične nasprotnike

Danes bodo države članice EU morale sprejeti dokončno stališče glede predlagane uredbe, ki bi v aplikacijah za sporočanje uvedla skeniranje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok (CSAM oziroma Child Sexual Abuse Material) – znana je pod imenom ChatControl.

Medtem ko je dansko predsedstvo Sveta EU napovedovalo, da bodo med svojim predsedovanjem poskušali doseči sprejetje uredbe, se število ljudi in političnih skupin, ki temu glasno nasprotujejo, povečuje.

ChatControl bi pravzaprav prinesel konec šifriranja od konca do konca (end-to-end encryption), ki zagotavlja, da lahko do vsebine dostopajo samo pošiljatelji in predvideni prejemniki.

Spletna stran Fightchatcontrol.eu, za katero stoji civilna iniciativa, trdi, da trenutnemu predlogu o ChatControl nasprotuje le sedem držav, in sicer Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Nizozemska, Luksemburg in Poljska. Med najostrejšimi nasprotniki so prav slednji, ki stališča niso menjali tudi ob menjavi vlade.

Nemčija je medtem zavzela že več različnih stališč – medtem ko je prejšnja vlada, ki so jo vodili socialni demokrati, predlogu ostro nasprotovala, so zdaj pod vlado kanclerja Friedricha Merza neodločeni. Med neodločene spada tudi Slovenija, poleg nas pa še Estonija, Grčija in Romunija.

Stranke z leve in desne združuje nasprotovanje predlogu

Nasprotovanje predlogu druži tako socialno-liberalne stranke kot tudi desne stranke znotraj Evropskega parlamenta, piše Euronews.

Člani Zelenih/Evropske svobodne zveze so nedavno javno nasprotovali predlogu in poudarili, da je otroke na spletu mogoče zaščititi tudi brez množičnega nadzora. Z njimi se strinjajo tudi Domoljubi za Evropo, tretja največja politična skupina v parlamentu.

Finska poslanka Evropske ljudske stranke Aura Salla – EPP je največja politična skupina znotraj parlamenta – je poudarila, da predlagana uredba Komisije "predstavlja veliko tveganje za razkritje naših zasebnih komunikacij in fotografij".

Vse to javno nasprotovanje na celotnem političnem spektru bi lahko pomenilo, da današnje glasovanje ne bo zgolj formalnost, kot je v Bruslju navada pri vnaprej dogovorjenih zakonodajnih aktih, o katerih se dolgo razpravlja.

Ko se bodo države EU dogovorile o skupnem stališču, bo sledilo še pogajanje o končni različici zakona z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo.

Kaj je ChatControl?

Trenutni predlog bi zasebnim ponudnikom šifrirane programske opreme naložil, da pregledujejo vsebine za material, povezan z zlorabo otrok. Kot opozarjajo številni strokovnjaki za varnost, to izniči šifrirne algoritme, ki trenutno ščitijo zasebna sporočila pred ogledom s strani kogarkoli razen namembnega prejemnika.

V praksi bi to pomenilo, da bi bila poslana vsebina naložena v podatkovno bazo, kjer bi bila pregledana, ali vsebuje žaljivo ali nezakonito gradivo.

V običajnem pogovoru, ki ima tako imenovano end-to-end encryption, ima vsaka stranka zasebni in javni ključ. S prisilnim filtriranjem vsebine pa to šifriranje pravzaprav nima več smisla.

Tudi e-poštne storitve, VPN-je, podatkovne zbirke podjetij, datoteke na varnih strežnikih ... Vse te vsebine bi bilo treba pregledati in prijaviti v primeru najdenih nezakonitih vsebin. Kako široko bi spoštovali uredbo, bi se sicer odločila vsaka država članica posebej.